Svetloba ljubezni me je zaslepila

Če odšla boš, odnesi še ljubezen mi s seboj
božansko očarljiva, da ne ostala bi z menoj.

Nočem, da mi luna s svojim sijem, bolečino v prsih skriva.
Nočem, da srce mi misli spet spreminja v solze.

Ako ukradeš mi ljubezen, meni, ki vsako jutro pravim ti,
da ljubim te...

Potem izčrpan, brez zdravila bi zbolel,
od hrepenenja
mi razum usode nikdar ne bi sprejel.

Utrujen od ljubezni slepih,
nosil bi me tok utvar.
večno zmeden taval,
tonil v brezna starih slav,
zaman iskal modrost pozabe.

Takrat ostane mi
kot se mi zdi,
samo še sij notranji,
da me razsvetli.

No comments:

Post a Comment