iskalci sreče smo vsi
kot bratje, sestre, jaz in ti.
z modrino nežno luna osvetljuje cesto, ki te vodi v zadnji boj.
ustavi ne usode tvoje, le ti, sedaj si sam s seboj.
v črnem usnju zdaj drvim, z občutkom kot da že letim.
polnočna vožnja pelje te, preblisk noči, za ovinkom skriva nekaj se
polnočna misel vodi te, iz ovinka gas do daske, v ovinek niti ne.
Sij luči daje črte v postroj,
motor glasno rohni kot da gre za tvoj obstoj.
XX kot črna reka se pred mano vije,XX desna stran moj je tir.
v črnem usnju zdaj drvim z občutkom kot da že letim.
XX nežno luna osvetljuje cesto,XX žive duše ni nikjer,
XX kot črna reka se pred mano vije,XX desna stran moj je tir.
v črnem usnju zdaj drvim z občutkom kot da že letim.
polnočna vožnja pelje me, blisk oči, v gozdu skriva nekaj se
polnočna misel vodi me, iz ovinka gas do daske, v ovinek niti ne.
v črnem usnju zdaj drvim z občutkom kot da že letim.
XX nežno luna osvetljuje cesto,XX žive duše ni nikjer,
XX kot črna reka se pred mano vije,XX desna stran moj je tir.
v črnem usnju zdaj drvim z občutkom kot da že letim.
polnočna vožnja pelje me, opolnoči, v gozdu skriva nekaj se
polnočna misel vodi me, iz ovinka gas do daske, v ovinek niti ne.
v črnem usnju zdaj drvim z občutkom kot da že letim.
veter v laseh se vije
v takšni noči se usoda skrije
listje rahlo razmetava se,
luč motorja črte mi prešteva,
ko vse miruje,
se vse vrti
se ne mudi,
skrivnosti polna pot je dolga.
potujem sam,
v mislih k tebi zdaj drvim
uživam v trenutku,
intenziteti in občutku
čakam da odpeljem se.
ljuba moja čaka me,
motor grmi,rohneč k njej pelje me.
No comments:
Post a Comment