Uvenel cvet

Danes misliš

da si srečen 

da se svetiš kot zlato.
A potihem se izgublja
duše tvoje sijaj.  

Ko svet pokazal bo zobe,
takrat spoznal boš 
da sanje so v pozabo šle.

Do takrat še dolga pot,

sčasoma dojameš

izgubljen je tvoj sijaj.

Ko odideš na tisto pot,

kot odlomljena veja

hodiš v pot izgubljeno

Blodil boš brez cilja v reki 

se zatikal ob bregove

v brzicah izgubljenega sveta.

se izgubljal v izkušnjah

Čeprav v mraku in v srcu mlad,

na poti si sam
uvenel kot cvet.