O ti bicikel moj
ki si me pelu po tem mestu
vrgel si me s sebe koj,
ko prvič pelu sem te dol po bregu..
Skupaj sva se vlekla za roge
natikala si ščitnike
Včasih bil si ti opraskan.
Ali pa jst polomljen in pošivan.
Spomni se, ko sva lovila zajca,
Predno si odšel od mene.
Upam da mu bo
iztaknu oko
Zlomu roko
In nasadu ga na jajca.
Tistmu k te je ukral od mene:
Ti za vedno boš prekleti !
26.7.2006 Je žalosten dan za me.
Če ga dobim, mu bo žal.
From time to time, I have to write a poem about life and things happening to me, my friends or to complete strangers. After all, a world is, looking from the bright side, beautiful ... and of course, most of life isn't real.
How do you think he feels ?
Lonely man in silent room is whispering her song
still hears her singing,
"ain't no sunshine when she gone".
waiting is so long.
Full moon is appearing as afternoon is disapearing.
Storm is coming as his heart is one with mind.
He makes flashes for her lightning,
silence after thunder,
strong sounds for her owling wind.
Should he let her go,
because of too much love ?
Her freedom will be taken
his heart will be lost.
Reflection of myself: Whole world has a chance to dance. I need a drink to think. To forget the remaining time.
still hears her singing,
"ain't no sunshine when she gone".
waiting is so long.
Full moon is appearing as afternoon is disapearing.
Storm is coming as his heart is one with mind.
He makes flashes for her lightning,
silence after thunder,
strong sounds for her owling wind.
Should he let her go,
because of too much love ?
Her freedom will be taken
his heart will be lost.
Reflection of myself: Whole world has a chance to dance. I need a drink to think. To forget the remaining time.
Svetloba ljubezni me je zaslepila
Če odšla boš, odnesi še ljubezen mi s seboj
božansko očarljiva, da ne ostala bi z menoj.
Nočem, da mi luna s svojim sijem, bolečino v prsih skriva.
Nočem, da srce mi misli spet spreminja v solze.
Ako ukradeš mi ljubezen, meni, ki vsako jutro pravim ti,
da ljubim te...
Potem izčrpan, brez zdravila bi zbolel,
od hrepenenja
mi razum usode nikdar ne bi sprejel.
Utrujen od ljubezni slepih,
nosil bi me tok utvar.
večno zmeden taval,
tonil v brezna starih slav,
zaman iskal modrost pozabe.
Takrat ostane mi
kot se mi zdi,
samo še sij notranji,
da me razsvetli.
božansko očarljiva, da ne ostala bi z menoj.
Nočem, da mi luna s svojim sijem, bolečino v prsih skriva.
Nočem, da srce mi misli spet spreminja v solze.
Ako ukradeš mi ljubezen, meni, ki vsako jutro pravim ti,
da ljubim te...
Potem izčrpan, brez zdravila bi zbolel,
od hrepenenja
mi razum usode nikdar ne bi sprejel.
Utrujen od ljubezni slepih,
nosil bi me tok utvar.
večno zmeden taval,
tonil v brezna starih slav,
zaman iskal modrost pozabe.
Takrat ostane mi
kot se mi zdi,
samo še sij notranji,
da me razsvetli.
Subscribe to:
Posts (Atom)