Gledam zahod, nenaden prehod
želim odleteti, brazgotine zapreti.
Ne morem verjeti,
da čas zavrteti in tebe ob meni
več ni mogoče imeti.
Nenadni prebliski ujete spomine bledijo,
duše ne vrnejo, le nostalgijo.
Bes tlačim, norim,
boleče trpim,
boleče trpim in v blatu klečim.
Raztrgan, zanikan,
v sebi kričim
v sebi kričim in solze lovim,
