Ko svet gori*

V vesolju minljivosti,

zvezde se rojevajo.

utripajo v noči,

Življenje mineva v tišini.

Razcveteli cvetovi v lepoti barv,

Kmalu izgubijo svoj sijaj.

V naših srcih odseva,

Izguba vekomaj.

Sončni zahod na obzorju,

ko dan postaja noč.

Pesek nam drsi skozi dlan,

Trenutki izginevajo v neskončnost.

Večni pekel nam je vsakdan.

čas mineva, 

A veš zvezde, ki žarijo na nebu,

ko svetloba se lomi.

Ko spomini nas obiščejo,

Minljivost dosegajo.

Ocean, ki valove vihti,

Čas počasi izbriše.

Življenje odnaša,

S seboj izgubo in spomine.

V minljivosti,

Izguba in spomini se prepletajo.

A ostajajo sledi,

V srcih neizbrisljive.

In vse se vrti*

V širnih galaksijah svetloba se izgublja,

Ljubezen, kot zvezda, na nebu zasije.

Prijateljstvo kot gravitacija nas drži skupaj,

Ko v tem vesolju potujemo vsi.

V neznane galaksije srca nas vodijo,

Iščemo smisel, ki na sili da ljubimo svet.

Prijateljstvo kot magnet, vezi nas tkejo,

Na tej poti skupaj hodimo naprej.

Med zvezdami ljubezen v nas žari,

Kot supernova, močna in svetla.

Prijateljstvo kometa, sledi pušča za sabo,

Brezčasno, neprecenljivo, večno in resnično.

V vesolju življenja vsak trenutek šteje,

Ljudi, ki srečujemo jih vsak dan.

prijatelji, kot utrinki krožijo,

nas s smehom in radostjo polnijo.

V tej galaksiji najdemo srečo,

Ljubezen in prijateljstvo, dragoceno bogastvo.

Skozi zvezdne meglice, prijateljstvo žari,

Vesolje nas povezuje, vsa bitja, vsa srca. 

V pozabi zigezona*

Vrtim se, vrtim, kot list na vodi,

Življenje brez cilja, srce čemeri.

Poti ni, le megla me obdaja,

Odsotnost smisla, srce me boli.

Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, bez-cilj zigon.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno adijo.

Kot ptica brez gnezda, tavam naokoli,

Živ-zinzon-zigezagon, v iskanju poti.

Srce želi več, a praznina me lovi,

Odsotnost pozitivnega, življenje me trti.

Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, brez cilja zigon.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno adijo.

Zavrtim se v krogu, kot igrača v vetru,

Živ-zinzon-zigezagon, brez smisla in reda.

Brez cilja, brez vere, brez iskre, brez petja,

Odsotnost luči, kot noč brez zvezd.

Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, brez cilja zigon.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno adijo.

Korakam naprej, a poti ni jasne,

Živ-zinzon-zigezagon, zmedeno tavam.

Brez optimizma, le obupa je slede,

Odsotnost smeha, srce mi teži.

Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, brez cilja zigon.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno adijo.

Vendar v globini, upanje tiho spi,

Živ-zinzon-zigezagon, morda spet zaživi.

Da iz praznine, se znova rodi svetla melodija,

In življenje, z radostjo, znova zaživi.

Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, srečo naj najdi.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno, adijo adijo. 

Štorklja

 Vrtim se, vrtim, kot list na vodi,

Življenje brez cilja, dušo mi toži.

Poti ni, le megla me obdaja,

Odsotnost smisla, srce me boli.

Kot ptica brez gnezda, tavam naokoli,

Brez cilja, brez usmeritve, zgubljen v tej zgodbi.

Srce želi več, a praznina me lovi,

Odsotnost pozitivnega, dušo mi srka.

Zavrtim se v krogu, kot igrača v vetru,

Brez cilja, brez vere, brez iskre, v petju.

Tema me objame, radost je tiha,

Odsotnost luči, kot noč brez zvezd.

Korakam naprej, a poti ni jasne,

Trpljenje brez cilja, kot labirint zmede.

Brez optimizma, le obup ji sledi,

Odsotnost smeha zavladala temi.

Vendar v globini, upanje tiho spi,

Da morda, nekega dne, pokaže se smisel.

Da iz praznine, se znova rodi svetla melodija,

In življenje, spet zaživi, kot zvezda, ki blesti.

Nasmeh mavrice*

 Veselje in bolečina, plešeta v mojih verzih,

Kot dva plesalca v nebeški simfoniji.

Ljubezen in trpljenje, izražajo se v molitvah,

Kot dva obraza iste kovanke, ki se nenehno prepletata.

A v tej slavospevni odi, srce moje poje,

Kot ptica, ki svobodno poje na nebu modrem.

O njej, ki je ljubezen moja, in bolečina moja - njen dar,

Kot sončni zahod obarva nebo z zlato lučjo.

Njen nasmeh, kot mavrica po dežju sveti,

Razsvetli vsak kotiček moje duše.

V njeni ljubezni najdem zdravje,

Kot zdravilno zelišče, ki ozdravi rane moje.

Srce moje, ranjeno, najde tolažbo,

Kot toplo sonce v hladnem zimskem dnevu.

Ker ob njej, bolečina umira,

Kot ptica, ki se vrne v svoje gnezdo varno.

Tako pleševa, jaz in bolečina,

Kot veter, ki nežno pihlja skozi polje cvetoče.

Ljubezen naju vodi na poti,

Kot svetilnik v temni noči varno vodi ladijo na obalo.

Skupaj srečo in solze deliva,

Kot dve reki, ki se združita v en tok.

In srce moje, srečno je, ker ob njej obstati smem,

Kot ptica, ki najde svoje pernato srce.

Ko s teboj letim*

Ob tebi, v vesolju se izgubim,

Tvoj dotik mi srce v valove spremeni.

Kot zvezdni par, sijeva na nebu,

Veselje najino brez ovir cveti.

Tvoj smeh kot sonce, ki zasveti,

Zate odprem srce, ti vse zaupam.

Z roko v roki, skupaj hodiva,

Še ob oblačnih dneh srečo najdeva.

Dokler s tabo v vesolju sem,

Vsak dan je praznik, poln energije.

Ljubezen najina neskončen je ocean,

Svet najin brezmejen, svetloba v temi.

Tvoje oči, kot skrit zaklad,

Kot diamant, bleščeč, dragocen.

Uživava v ljubezni, vsak trenutek je raj,

Ob tebi srečen sem, brez vsakega strahu.

Dokler s tabo v vesolju sem,

največje si darilo.

nič naju ne ustavi,

Vsak trenutek sanj cilj.

Najina ljubezen, kot zvezda žari,

in dokler s tabo sem,

bližina tvoja moj je dom, 

življenje harmonija.

poglej v ljubezen

Ljubezen prihaja, lepa in topla,

A tudi odhaja, zapusti srce, ko skoči čas,

Sveti kot zvezda, v noči sije,

A v srcu pušča rane in trave vpije.

Kot valovi na plaži, pride in odide,

Čustva preplavijo, a potem izpuhtijo,

Ko si srečen kot sonce na nebu zasije,

A ko odide, ostane le senca, ki tišči.

Zaklinjamo se, da traja za vedno,

A minljivost jo spremlja, to je vedno znano,

Ljubezen je kot cvet, ki raste,

A potem ovene, kot jeseni listje pade.

V srcu je dragocena, kot zaklad zakopana,

A tudi krhka, kot steklo na tleh razbita,

Z bolečino in žalostjo v duši,

Ljubezen mine, in trpljenje traja.