Ob obali se nahaja
tik nad gladino,
nežno prelivajoča se
modrina.
On utrujen se sprehaja
muči um silno,
ona že spi, otroci
so fino.
Programmer's flow
To design or not to design
let mind flow do the work flow
think and do
have passion for knowledge
and no fear of unknown.
Well, for the last one, can't say it for myself any more. Since I decided to "conquer" F#, I have a feeling that just maybe, my mind was not meant to be bended like that :P, well, at least passion is still present - for knowledge, and other things as well.
... unreal mistakes in design of things are, in fact, welcome.
let mind flow do the work flow
think and do
have passion for knowledge
and no fear of unknown.
Well, for the last one, can't say it for myself any more. Since I decided to "conquer" F#, I have a feeling that just maybe, my mind was not meant to be bended like that :P, well, at least passion is still present - for knowledge, and other things as well.
... unreal mistakes in design of things are, in fact, welcome.
Come and make me smile
take off your cloths
and let them slip away
not the only thing here
that's wet
feel fingers through hair
feel
there is nothing to forget
but skin.
i am realy sorry sometimes i am such a dick.
and let them slip away
not the only thing here
that's wet
feel fingers through hair
feel
there is nothing to forget
but skin.
i am realy sorry sometimes i am such a dick.
Nje ni vedno z njim
solze stekajo se v ocean,
nebo mu ne pomeni nič,
če je ni,
zvezde z neba ne svetijo.
bolj kot išče razlog
bolj čuti
da nori.
ker če je ni potem tud' njega ni
sivo nebo vidi črno.
če je ni
ne pomeni nič mu nič.
ker hoče biti tam kjer je in ker noče biti razvalina,
želi njeni toplini biti simpatija.
nebo mu ne pomeni nič,
če je ni,
zvezde z neba ne svetijo.
bolj kot išče razlog
bolj čuti
da nori.
ker če je ni potem tud' njega ni
sivo nebo vidi črno.
če je ni
ne pomeni nič mu nič.
ker hoče biti tam kjer je in ker noče biti razvalina,
želi njeni toplini biti simpatija.
Bivša
Nočem bit nesramen,
ne zajedljiv,
kot ona,
vendar nima drugega obraza,
kot tega,
ki ga skriva za fasado
umetnih laži.
ne zajedljiv,
kot ona,
vendar nima drugega obraza,
kot tega,
ki ga skriva za fasado
umetnih laži.
ne morem
izgovoriti,
kako mi je žal,
ne maram,
je kot mame
najinega sina.
Zakaj v večeru
||:
pogled mu nate
skoz' solze slane
upanje in rosno jutro prebudi.
oprosti mu, ljubezen moja
mar ne ljubi te dovolj ?
kajti ne zmore dat' ti vsega
kar želel bi, da bi 'mela.
Duši ni nikoli dovolj.
Zato on vedno, vsakič znova
kot sonce v večeru umira
:||
pogled mu nate
skoz' solze slane
upanje in rosno jutro prebudi.
oprosti mu, ljubezen moja
mar ne ljubi te dovolj ?
kajti ne zmore dat' ti vsega
kar želel bi, da bi 'mela.
Duši ni nikoli dovolj.
Zato on vedno, vsakič znova
kot sonce v večeru umira
:||
in ti ...
Oj...
Mar mislis da ne vidim
ljubezni tvoje zaigrane
mar ne vidis da zelim
samo si tebe ?
ka(r)(j) slisim(,) ?
ljubezni neiskrene
več ne potrebujem
naj skrije se v nič.
tudi miloščine ne
al me hočeš al me ne.
al me hočeš al me ne.
prodiram vate,
mar ne čutiš kako z brazdami posula si moje oko ?
daj nameni mi orgazem
deklica moja
mar videla nisi,
kakšne sinove, princeso imava...
oprosti mi da ne ostajam,
ko te želim objeti, te ni,
al' sem predaleč,
dlje kot sonce od tebe
al' nimam dne,
ne želim, da bi se ne trudil
četudi ostanem dlje
raje umrem,
kot da te zadenem v srce.
Mar mislis da ne vidim
ljubezni tvoje zaigrane
mar ne vidis da zelim
samo si tebe ?
ka(r)(j) slisim(,) ?
ljubezni neiskrene
več ne potrebujem
naj skrije se v nič.
tudi miloščine ne
al me hočeš al me ne.
al me hočeš al me ne.
prodiram vate,
mar ne čutiš kako z brazdami posula si moje oko ?
daj nameni mi orgazem
deklica moja
mar videla nisi,
kakšne sinove, princeso imava...
oprosti mi da ne ostajam,
ko te želim objeti, te ni,
al' sem predaleč,
dlje kot sonce od tebe
al' nimam dne,
ne želim, da bi se ne trudil
četudi ostanem dlje
raje umrem,
kot da te zadenem v srce.
Zvezde
rad bi te prijel za roko
ti pokazal nebo, ki ni črno,
modro je, vidiš
kako globoka modrina sije skozi modrino v globine,
povsod,
kamor koli pogledaš, vidiš (zvezde)
kot luči, ki sijejo skozi,
ni črne, vidiš (zvezde)
svetijo, sijejo, skozi,
kjerkoli, vidiš
kako veter vrtinči oblake,
nad nama.
vidiš,
Kako vrti se življenje in šviga mimo oblakov.
Tako srečen sem, da lahko
vidim to čudovito magijo,
to krasno lepoto sveta.
pred nama.
vse kar sem videl,
in videl sem mnogo,
a nič tako lepega,
vsaj ne tako lepo,
kot lepo vidiš lepo ti.
ti pokazal nebo, ki ni črno,
modro je, vidiš
kako globoka modrina sije skozi modrino v globine,
povsod,
kamor koli pogledaš, vidiš (zvezde)
kot luči, ki sijejo skozi,
ni črne, vidiš (zvezde)
svetijo, sijejo, skozi,
kjerkoli, vidiš
kako veter vrtinči oblake,
nad nama.
vidiš,
Kako vrti se življenje in šviga mimo oblakov.
Tako srečen sem, da lahko
vidim to čudovito magijo,
to krasno lepoto sveta.
pred nama.
vse kar sem videl,
in videl sem mnogo,
a nič tako lepega,
vsaj ne tako lepo,
kot lepo vidiš lepo ti.
A tribute to Miles Davis
An aquaintance, well known figure tried to look smart and important,
picking me constantly, then he asked me:
"...but, do you realy know who Miles is ?"
i looked at him, then gazed toward the stars,
and thoughts got warm, i smiled and said:
I don't know much about his music,
nor can i play it so,
but i do know,
he sometimes made me sad,
wanting me face eternity,
sometimes I cried,
in shear intense of clarity
his sound, fulfiled,
made me alive,
to tell a story full of life,
imagine,
he managed to explain me in music
his dream from last night,
The man with the horn made me scream,
of happiness and joy,
sometimes I jumped,
to follow sorcerer's enchanted rhythm
hands claped,
just to get the feel of mystery,
...
then I turned to him with tears in my eyes.
"i don't realy know who the man was,", but he still continued
"Can you recall any of his melodies ?"
"Do you ?" i mourned and walked away.
The master. Thanks.
MARCUS MILLER bas, bas klarinet, CHRISTIAN SCOTT trobenta, ALEX HAN saksofon, FEDERICO GONZALES PENA klaviature, RONALD BRUNER bobni,
Ljubljana Kino Šiška, 9.11.2009
picking me constantly, then he asked me:
"...but, do you realy know who Miles is ?"
i looked at him, then gazed toward the stars,
and thoughts got warm, i smiled and said:
I don't know much about his music,
nor can i play it so,
but i do know,
he sometimes made me sad,
wanting me face eternity,
sometimes I cried,
in shear intense of clarity
his sound, fulfiled,
made me alive,
to tell a story full of life,
imagine,
he managed to explain me in music
his dream from last night,
The man with the horn made me scream,
of happiness and joy,
sometimes I jumped,
to follow sorcerer's enchanted rhythm
hands claped,
just to get the feel of mystery,
...
then I turned to him with tears in my eyes.
"i don't realy know who the man was,", but he still continued
"Can you recall any of his melodies ?"
"Do you ?" i mourned and walked away.
The master. Thanks.
MARCUS MILLER bas, bas klarinet, CHRISTIAN SCOTT trobenta, ALEX HAN saksofon, FEDERICO GONZALES PENA klaviature, RONALD BRUNER bobni,
Ljubljana Kino Šiška, 9.11.2009
Poslednjič ljubi on nazaj
Nočem več se igrati te igre, razočaranje ni njen pomen,
odstrani igle jim iz oči,
daj dovoli jim, naj jočejo.
Sprijazni se, nje slik pač ne razumeš.
Skrivnost je v tem, da si odslužen.
Aaa,
a nisi ti nepremagljiv ?
a ni tvoj smeh neposmehljiv ?
pogled tvoj hladen, zajedvljiv ?
Mar se bojiš vizije nje brez tebe ?
Ali samo se skrivaš v bedi, ko te osamljenost lovi ?
Veš... brez nje, srce prehitro okameni.
Bolečina žge,
oči pečejo,
solze več ne tečejo.
odstrani igle jim iz oči,
daj dovoli jim, naj jočejo.
Sprijazni se, nje slik pač ne razumeš.
Skrivnost je v tem, da si odslužen.
Aaa,
a nisi ti nepremagljiv ?
a ni tvoj smeh neposmehljiv ?
pogled tvoj hladen, zajedvljiv ?
Mar se bojiš vizije nje brez tebe ?
Ali samo se skrivaš v bedi, ko te osamljenost lovi ?
Veš... brez nje, srce prehitro okameni.
Bolečina žge,
oči pečejo,
solze več ne tečejo.
Inverz neskončnosti
imel sem ljubezni,
takrat, ko nisem imel nje,
sedaj ljubezen do nje,
pomeni mi vse.
takrat, ko nisem imel nje,
sedaj ljubezen do nje,
pomeni mi vse.
Poulični pevec
V mnogih je stvareh zablodil
a takrat ko ne,
s tabo v mislih blodi.
Mnogo je poti prehodil,
a takrat ko odhaja,
ve da ne gre,
le po daljši poti nazaj k tebi hiti.
Mnogo sanj je že pozabil,
a medtem ko spi,
sanja,
da se s tabo v rosno jutro prebudi.
a takrat ko ne,
s tabo v mislih blodi.
Mnogo je poti prehodil,
a takrat ko odhaja,
ve da ne gre,
le po daljši poti nazaj k tebi hiti.
Mnogo sanj je že pozabil,
a medtem ko spi,
sanja,
da se s tabo v rosno jutro prebudi.
Odpluj mi v luč, prijatelj stari
življenje se spreminja, potihem se v prah spreminja.
misel mi s prijatelji izginja.
Ni izhoda, nihče ti ne pove, kaj pomembno je, kaj ne.
Ni pomena, da se trudiš, vse je šala, razveseli se.
Vse najboljše, predno se z usodo spogledaš,
predno se še zadnjič v ogenj zagledaš.
Prebediva še to noč. Pojdiva plesat v temo.
Jutri si oddahneš !
Iz objema smrti v ples življenja mi zapluj.
z zadnjim dihom proti luči s polnimi jadri pluj.
"O tema, prijateljica, k tebi prihajam.
neustavljivo od tu, v senco odhajam."
Sanjač sem bil kot ti, ti postal si sanje,
jaz pa tu stojim in čakam tujca, da tvoje ime v kamen vklesa,
da vržem rožo in se poslovim od tvojega srca.
Dajo, prijatelj dragi, ta je zate.
Počivaj v miru.
Se vidimo.
20.3.2009
misel mi s prijatelji izginja.
Ni izhoda, nihče ti ne pove, kaj pomembno je, kaj ne.
Ni pomena, da se trudiš, vse je šala, razveseli se.
Vse najboljše, predno se z usodo spogledaš,
predno se še zadnjič v ogenj zagledaš.
Prebediva še to noč. Pojdiva plesat v temo.
Jutri si oddahneš !
Iz objema smrti v ples življenja mi zapluj.
z zadnjim dihom proti luči s polnimi jadri pluj.
"O tema, prijateljica, k tebi prihajam.
neustavljivo od tu, v senco odhajam."
Sanjač sem bil kot ti, ti postal si sanje,
jaz pa tu stojim in čakam tujca, da tvoje ime v kamen vklesa,
da vržem rožo in se poslovim od tvojega srca.
Dajo, prijatelj dragi, ta je zate.
Počivaj v miru.
Se vidimo.
20.3.2009
A bi rad še kaj povedal ?
edino kar imam, edino kar želim
je da vidim kako odraščajo ljudje,
da se okrepčam,
da se ne sladkam...
ampak post življenja mi ne da,
razumeti da kolegica mi ne da,
fukat s kurcem do neba,
čeprav si to žele,
čeprav si to hote,
in tisto v glavi,
jim ne da,
da bi razumele,
od starosti veze,
da od miškota,
zrela je lepota,
le zakaj se ti poklanjam
misliš da od spoštovanja ?
prijatli, vam nikoli ne spovem dovolj.
nikoli, da je ona tista,
ki mi v srcu zaigra,
prekleta, da me strela udari.
usoda kruta je prišla,
me vzela,
iztrgala,
iz objema,
svetega.
me kot cvet odtrgala,
In brat moj,
od matere odvzet,
kako dovolil si,
da sprovedem to bolezen,
večno kot ljubezen,
kako si vedel ?
da ne bom uspel,
s teboj v ta trenutek bom ujel,
preprost trenutek njenega pogleda.
ta moment je bistvo njenega izgleda.
al jo izpolnjujem,
to ne vem,
a če rečeš mi,
da ljubiš me,
ti zaupam,
in zavedno si želim
da vračam ti ljubezen, večno,
oprosti...
da izkoriščam te.
vem pa to, ker daješ mi,
daješ mi pač to kar si.
in to kar si,
to si pač ti,
in to kar si,
si pač to ti.
o hvala ti,
da sem kar si,
da sem kar si,
pač to si ti.
Ko si mi strga,
komaj čakam,
da te vidim golo,
da te vidim takšno.
da se strga mi...
čeprav besed,
ki opisale bi,
to kar si,
kako te ljubim,
da nesmrtost dal bi zate,
o ti angel moj lepote.
ni.
veš da bi umrl zate ?
veš ?
da ljubezen,
ki mi je mi edina,
verjetnost da si konkubina,
nikoli ne odtehta,
moje sle po tebi.
Ničesar nimam več,
moj mladostni meč,
odšel je v sončni svet,
v ničemer več ne vidim red.
Izbrisal bi te iz spomina,
za zmeraj ubil te,
samo da bi mi ne izazvenela,
ta tvoja ljubezen,
topla, vroča kri,
monumentalno v trenutku ujeta,
s kurcem mastnim
v oko zadeta...
je da vidim kako odraščajo ljudje,
da se okrepčam,
da se ne sladkam...
ampak post življenja mi ne da,
razumeti da kolegica mi ne da,
fukat s kurcem do neba,
čeprav si to žele,
čeprav si to hote,
in tisto v glavi,
jim ne da,
da bi razumele,
od starosti veze,
da od miškota,
zrela je lepota,
le zakaj se ti poklanjam
misliš da od spoštovanja ?
prijatli, vam nikoli ne spovem dovolj.
nikoli, da je ona tista,
ki mi v srcu zaigra,
prekleta, da me strela udari.
usoda kruta je prišla,
me vzela,
iztrgala,
iz objema,
svetega.
me kot cvet odtrgala,
In brat moj,
od matere odvzet,
kako dovolil si,
da sprovedem to bolezen,
večno kot ljubezen,
kako si vedel ?
da ne bom uspel,
s teboj v ta trenutek bom ujel,
preprost trenutek njenega pogleda.
ta moment je bistvo njenega izgleda.
al jo izpolnjujem,
to ne vem,
a če rečeš mi,
da ljubiš me,
ti zaupam,
in zavedno si želim
da vračam ti ljubezen, večno,
oprosti...
da izkoriščam te.
vem pa to, ker daješ mi,
daješ mi pač to kar si.
in to kar si,
to si pač ti,
in to kar si,
si pač to ti.
o hvala ti,
da sem kar si,
da sem kar si,
pač to si ti.
Ko si mi strga,
komaj čakam,
da te vidim golo,
da te vidim takšno.
da se strga mi...
čeprav besed,
ki opisale bi,
to kar si,
kako te ljubim,
da nesmrtost dal bi zate,
o ti angel moj lepote.
ni.
veš da bi umrl zate ?
veš ?
da ljubezen,
ki mi je mi edina,
verjetnost da si konkubina,
nikoli ne odtehta,
moje sle po tebi.
Ničesar nimam več,
moj mladostni meč,
odšel je v sončni svet,
v ničemer več ne vidim red.
Izbrisal bi te iz spomina,
za zmeraj ubil te,
samo da bi mi ne izazvenela,
ta tvoja ljubezen,
topla, vroča kri,
monumentalno v trenutku ujeta,
s kurcem mastnim
v oko zadeta...
Mladost
Mislil sem da imam že vse,
na steni napise, v žepu cigarete.
misli ne zlobne,
pač pa naivne.
Bil je čas, ko nisem vedel,
kaj pomeni to imeti,
kaj verjeti,
kaj doumeti.
Nisem vedel niti,
Kaj pomeni si te vzeti.
bil je čas, ko sem vseveden,
prav vsak dan,
bil nezaveden,
medtem ko znano sem iskal.
na steni napise, v žepu cigarete.
misli ne zlobne,
pač pa naivne.
Bil je čas, ko nisem vedel,
kaj pomeni to imeti,
kaj verjeti,
kaj doumeti.
Nisem vedel niti,
Kaj pomeni si te vzeti.
bil je čas, ko sem vseveden,
prav vsak dan,
bil nezaveden,
medtem ko znano sem iskal.
Ničesar več ne potrebuje
V spanju slišal se je govoriti,
a resnica laže,
v bistvu ga še bolj boli.
da ni on tam,
kjer hodiš ti.
Veš kaj si je želel ?
Da postelji njegovi njegov angel spi,
čeprav boji se,
da ga izgubi,
saj pritiske duše pogubljene,
edino on lahko vzdrži.
Veš kaj si zdaj želi ?
Danes več ničesar,
ko misli, je,
in vse kar mu je pomembno,
je to, da si.
a resnica laže,
v bistvu ga še bolj boli.
da ni on tam,
kjer hodiš ti.
Veš kaj si je želel ?
Da postelji njegovi njegov angel spi,
čeprav boji se,
da ga izgubi,
saj pritiske duše pogubljene,
edino on lahko vzdrži.
Veš kaj si zdaj želi ?
Danes več ničesar,
ko misli, je,
in vse kar mu je pomembno,
je to, da si.
Proti resnici
Včasih Usodo
težko je doumeti,
a vse bolj se mi zdi,
da uvidel sem,
kam se ta moj
mali svet vrti.
Včasih nisem vedel,
koliko sem živ,
danes vem,
da že jutri grem.
bolj ko se resnici približujem
ničesar več ne obžalujem.
težko je doumeti,
a vse bolj se mi zdi,
da uvidel sem,
kam se ta moj
mali svet vrti.
Včasih nisem vedel,
koliko sem živ,
danes vem,
da že jutri grem.
bolj ko se resnici približujem
ničesar več ne obžalujem.
Subscribe to:
Posts (Atom)