Ob obali

Sejal si ljubezni seme,
Pokazal si kako peti.
Rasel s ponosom v krvi,
Vedel si kako živeti.

Nikoli čudež ne zbledi,
Srce poje o minljivosti
Pesmi o naših koreninah,
Ko življenje se rodi iz razpada,
Medtem ko val ob kamnu se buči.

Ptice sladke so spomladi.
Pesmi radosti.

Prepletaš svetlobo in temo,
Poslušaš zemljo,
Raziskuješ skrivnosti,
a ne dotakneš se srca.

Na vrtu vrtnice ne cvetijo,
Samo trnje imajo.
Nekoč je vse cvetelo,
Danes šopku je usojeno.

Rasel si v idili vetra,
Prosto gibal se povsod.
Razmišljal, videl si minljivost
Le valovi ob kamnu se bučijo,
Le kaj sporočajo.

Krhke veje hrastov se lomijo,
Med svetlobo in temo.
Služabnik teme,
izgubljeno je telo.

Nikoli čudež ne zbledi,
Srce poje o minljivosti.
Nikoli čudež ne zbledi,
Le val ob kamnu se buči.