Echoes of Maybe

 (Verse 1) Am - G - D - Am

In this room where shadows dance,

I'm tracing lines in the sands of chance.

There's a space beside where you could be,

But it's just me and these echoes of maybe.


(Pre-Chorus) Am - G - D - Am

I could call you up, hear your voice on the line,

But I'm dancing alone with these thoughts in my mind.

Every memory, a sweet melody,

Playing softly in the heart of me.


(Chorus) C - G - D - Em

There are many nights I sleep alone,

I don't have to, but I do.

Underneath the pale moon's glow,

I'm finding pieces of me, not you.

In the silence, I've grown,

Through the stories untold,

I don't have to be alone, but I choose,

Embracing the echoes of maybe, without you.


(Verse 2) Am - G - D - Am

I'm flipping through pages of what we've been,

In the story of us, where do I begin?

You're a lingering note in a song unsung,

A remnant of a time when we were young.


(Pre-Chorus) Am - G - D - Am

I could reach out, break the silence of the night,

But I'm holding on to what feels right.

In this solitude, I find my tune,

A melody rising, under the moon.


(Chorus) C - G - D - Em

There are many nights I sleep alone,

I don't have to, but I do.

In the whispers of the unknown,

I find a strength that's new.

In the quiet, I've flown,

Far from the world we've known,

I don't have to be alone, but I choose,

Finding freedom in the echoes of maybe, without you.


(Bridge) F - C - G - Am (C-G-D-E)

Maybe in another time, another place,

Our hearts would align, in a perfect embrace.

But I'm walking through this journey of mine,

Finding solace in the rhythm of time.


(Chorus) C - G - D - Em

There are many nights I sleep alone,

I don't have to, but it's true.

In the starlight, on my own,

I'm learning to start anew.

In the stillness, I've known,

A peace I've never shown,

I don't have to be alone, but I choose,

Dancing with the echoes of maybe, embracing the hues.


(Outro) C - G - D - Em

So here's to the nights I sleep alone,

Finding my way, in the unknown.

There's beauty in this solitude,

In the quiet, I'm renewed.

I don't have to, but I choose,

Living in the echoes of maybe, without you.


Verse (Am - G - D - Am) e|----------------|----------------|----------------|----------------| B|----1-------1---|----0-------0---|----3-------3---|----1-------1---| G|------2-------2-|------0-------0-|------2-------2-|------2-------2-| D|--------2-------|--------0-------|--------0-------|--------2-------| A|----0-----------|----2-----------|----------------|----0-----------| E|----------------|----3-----------|----2-----------|----------------|

Chorus (C - G - D - Em)
e|----------------|----------------|----------------|----------------| B|----1-------1---|----0-------0---|----3-------3---|----0-------0---| G|------0-------0-|------0-------0-|------2-------2-|------0-------0-| D|--------2-------|--------0-------|--------0-------|--------2-------| A|----3-----------|----2-----------|----------------|----2-----------| E|----------------|----3-----------|----2-----------|----------------|

Bridge (F - C - G - Am)
e|----------------|----------------|----------------|----------------| B|----1-------1---|----1-------1---|----0-------0---|----1-------1---| G|------2-------2-|------0-------0-|------0-------0-|------2-------2-| D|--------3-------|--------2-------|--------0-------|--------2-------| A|----3-----------|----3-----------|----2-----------|----0-----------| E|----1-----------|----------------|----3-----------|----------------|

120 BPM




Ne vračaj se

Zvezde sledijo plesočim pod luno,

Večnost kliče trenutek čutenja.

Sanjaj brez senc preteklih dni,

Odpri nebo in zaplešem v dežju.


Kot veter hitro nam zbeži mladost.

Nosi večno neugasljivo iskro v srcu.

Trenutki postanejo zgodbe v svetu,

v zavetju teme iščeva svetlobo.


Večna mladost najina je tiha želja,

objeti minljivost in zakorakati v neskončnost. 


zate Sašo Hribar. Hvala.

It’s not you, it’s me

 ‘Don’t shed a tear for me’ she said. 

These tears are not for you, 

You do not deserve them.

Nor you are worth a single thought.

I am crying for my believes of who I thought you are. 

For the delusions I had.

For the future plans I made. 

For seeing a clear path of joy now

and a world of opportunities

to love one with heart and soul

without the need for goodbyes. 


 A flower does not think of competing to the flower next to it. It just blooms

― Zen Shin

V tišini

Poletje v jesenski dan odhaja. 

Večerne ure daljšajo sence obcestnih luči. 

Dan med nama stoji in mi zbogom govori.

Mrzla kri v srcu kot marmor rdeči. 

Utrujene oči iščejo uteho v postelji. 

Skrita darila s spominom izginejo.

Na črnem nebu od zvezd obsijana se najdeva.

Luč umira

Spanje ni več zame, nekdo joče.

Nekateri grmijo v divjih sanjah, izklesani v ognju življenja.

Neusmiljeni ljubimci v temnem poželenju strastno vzdihujejo.

Nevihte časa nas v prah spreminjajo.

Igre

 Postavili so me med tiste izgubljene.

Vem, da ni zame zmaga, a igre nikoli ne zapustim.

Skočil bom v vodo, čeprav potonil bom kot kamen.

Igral bom igro mojega razpada.

Stavil bom do konca in ko izgubim vse, zastavil bom še sebe in premagal svoj poraz. 

Pod oknom

Kot berač je dvignil svoje vitke roke proti praznemu nebu in klical v noč s svojim temnim tonom.

Prošnje so bile namenjene njej, ki je počivala kot premagano božanstvo v pustem nebeškem kraljestvu izgubljenih sanj.

Jok hrepenenja se je vrtinčil okoli praznine obupa, kot žalujoča ptica, ki lebdi nad svojim praznim gnezdom.

Na dežju

Noč je temna in tvoje spanje je globoko v tišini mojega bivanja.

Zbudi se, kajti ne vem, kako odpreti vrata, in stojim zunaj.

Ure čakanja, zvezde utripajo, veter je miren, tišina v mojem srcu težka.

Zbudi se! Napolni mojo prazno skodelico z nasmehom, da prekineva to noč. 

Vows

 Your vow was that the finest of this world would be delivered by your touch.

Thus, in my tears, your radiance shimmers.

I hesitate to follow others, fearing I might overlook you, poised at a crossroad, ready to guide me.

I tread on my stubborn path until my very recklessness beckons you to my doorstep.

Because I hold onto your assurance that the world's treasures for me are to be given by you.

Mogotci s severa

Prodajam dušo

Delam cel dan

Nadure štempljam

Za bedno plačo

Zato da lahko sedim in zapravljam svoj dan

Povabi me domov in utopi moje težave


Grozno je,

Kam gre ta svet 

Za mene

za druge in tebe

Včasih si želim da se zbudim

in da to ni res.

Ampak.

Živeti v novem svetu,

s staro dušo,

Medtem ko mogotci sveta,

vedo kako mislimo,

in s tem nam vladajo.

sram nas je lahko.



https://www.youtube.com/watch?v=sqSA-SY5Hro


Ob obali

Sejal si ljubezni seme,
Pokazal si kako peti.
Rasel s ponosom v krvi,
Vedel si kako živeti.

Nikoli čudež ne zbledi,
Srce poje o minljivosti
Pesmi o naših koreninah,
Ko življenje se rodi iz razpada,
Medtem ko val ob kamnu se buči.

Ptice sladke so spomladi.
Pesmi radosti.

Prepletaš svetlobo in temo,
Poslušaš zemljo,
Raziskuješ skrivnosti,
a ne dotakneš se srca.

Na vrtu vrtnice ne cvetijo,
Samo trnje imajo.
Nekoč je vse cvetelo,
Danes šopku je usojeno.

Rasel si v idili vetra,
Prosto gibal se povsod.
Razmišljal, videl si minljivost
Le valovi ob kamnu se bučijo,
Le kaj sporočajo.

Krhke veje hrastov se lomijo,
Med svetlobo in temo.
Služabnik teme,
izgubljeno je telo.

Nikoli čudež ne zbledi,
Srce poje o minljivosti.
Nikoli čudež ne zbledi,
Le val ob kamnu se buči.

Ko svet gori*

V vesolju minljivosti,

zvezde se rojevajo.

utripajo v noči,

Življenje mineva v tišini.


Razcveteli cvetovi v lepoti barv,

Kmalu izgubijo svoj sijaj.

V naših srcih odseva,

Izguba vekomaj.


Sončni zahod na obzorju,

ko dan postaja noč.

Pesek nam drsi skozi dlan,

Trenutki izginevajo v neskončnost.

Večni pekel nam je vsakdan.

čas mineva, 


A veš zvezde, ki žarijo na nebu,

ko svetloba se lomi.

Ko spomini nas obiščejo,

Minljivost dosegajo.


Ocean, ki valove vihti,

Čas počasi izbriše.

Življenje odnaša,

S seboj izgubo in spomine.


V minljivosti,

Izguba in spomini se prepletajo.

A ostajajo sledi,

V srcih neizbrisljive.

In vse se vrti*

V širnih galaksijah svetloba se izgublja,

Ljubezen, kot zvezda, na nebu zasije.

Prijateljstvo kot gravitacija nas drži skupaj,

Ko v tem vesolju potujemo vsi.


V neznane galaksije srca nas vodijo,

Iščemo smisel, ki na sili da ljubimo svet.

Prijateljstvo kot magnet, vezi nas tkejo,

Na tej poti skupaj hodimo naprej.


Med zvezdami ljubezen v nas žari,

Kot supernova, močna in svetla.

Prijateljstvo kometa, sledi pušča za sabo,

Brezčasno, neprecenljivo, večno in resnično.


V vesolju življenja vsak trenutek šteje,

Ljudi, ki srečujemo jih vsak dan.

prijatelji, kot utrinki krožijo,

nas s smehom in radostjo polnijo.


V tej galaksiji najdemo srečo,

Ljubezen in prijateljstvo, dragoceno bogastvo.

Skozi zvezdne meglice, prijateljstvo žari,

Vesolje nas povezuje, vsa bitja, vsa srca. 

V pozabi zigezona*

Vrtim se, vrtim, kot list na vodi,

Življenje brez cilja, srce čemeri.

Poti ni, le megla me obdaja,

Odsotnost smisla, srce me boli.


Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, bez-cilj zigon.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno adijo.


Kot ptica brez gnezda, tavam naokoli,

Živ-zinzon-zigezagon, v iskanju poti.

Srce želi več, a praznina me lovi,

Odsotnost pozitivnega, življenje me trti.


Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, brez cilja zigon.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno adijo.


Zavrtim se v krogu, kot igrača v vetru,

Živ-zinzon-zigezagon, brez smisla in reda.

Brez cilja, brez vere, brez iskre, brez petja,

Odsotnost luči, kot noč brez zvezd.


Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, brez cilja zigon.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno adijo.


Korakam naprej, a poti ni jasne,

Živ-zinzon-zigezagon, zmedeno tavam.

Brez optimizma, le obupa je slede,

Odsotnost smeha, srce mi teži.


Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, brez cilja zigon.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno adijo.


Vendar v globini, upanje tiho spi,

Živ-zinzon-zigezagon, morda spet zaživi.

Da iz praznine, se znova rodi svetla melodija,

In življenje, z radostjo, znova zaživi.


Haha, hehe, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, srečo naj najdi.

Hoho, hihi, Živ-zinzon-zigezagon,

Zingezen-zigeha, pozitivno, adijo adijo. 

Štorklja

 Vrtim se, vrtim, kot list na vodi,

Življenje brez cilja, dušo mi toži.

Poti ni, le megla me obdaja,

Odsotnost smisla, srce me boli.


Kot ptica brez gnezda, tavam naokoli,

Brez cilja, brez usmeritve, zgubljen v tej zgodbi.

Srce želi več, a praznina me lovi,

Odsotnost pozitivnega, dušo mi srka.


Zavrtim se v krogu, kot igrača v vetru,

Brez cilja, brez vere, brez iskre, v petju.

Tema me objame, radost je tiha,

Odsotnost luči, kot noč brez zvezd.


Korakam naprej, a poti ni jasne,

Trpljenje brez cilja, kot labirint zmede.

Brez optimizma, le obup ji sledi,

Odsotnost smeha zavladala temi.


Vendar v globini, upanje tiho spi,

Da morda, nekega dne, pokaže se smisel.

Da iz praznine, se znova rodi svetla melodija,

In življenje, spet zaživi, kot zvezda, ki blesti.

Nasmeh mavrice*

 Veselje in bolečina, plešeta v mojih verzih,

Kot dva plesalca v nebeški simfoniji.

Ljubezen in trpljenje, izražajo se v molitvah,

Kot dva obraza iste kovanke, ki se nenehno prepletata.


A v tej slavospevni odi, srce moje poje,

Kot ptica, ki svobodno poje na nebu modrem.

O njej, ki je ljubezen moja, in bolečina moja - njen dar,

Kot sončni zahod obarva nebo z zlato lučjo.


Njen nasmeh, kot mavrica po dežju sveti,

Razsvetli vsak kotiček moje duše.

V njeni ljubezni najdem zdravje,

Kot zdravilno zelišče, ki ozdravi rane moje.


Srce moje, ranjeno, najde tolažbo,

Kot toplo sonce v hladnem zimskem dnevu.

Ker ob njej, bolečina umira,

Kot ptica, ki se vrne v svoje gnezdo varno.


Tako pleševa, jaz in bolečina,

Kot veter, ki nežno pihlja skozi polje cvetoče.

Ljubezen naju vodi na poti,

Kot svetilnik v temni noči varno vodi ladijo na obalo.


Skupaj srečo in solze deliva,

Kot dve reki, ki se združita v en tok.

In srce moje, srečno je, ker ob njej obstati smem,

Kot ptica, ki najde svoje pernato srce.

Ko s teboj letim*

Ob tebi, v vesolju se izgubim,

Tvoj dotik mi srce v valove spremeni.

Kot zvezdni par, sijeva na nebu,

Veselje najino brez ovir cveti.


Tvoj smeh kot sonce, ki zasveti,

Zate odprem srce, ti vse zaupam.

Z roko v roki, skupaj hodiva,

Še ob oblačnih dneh srečo najdeva.


Dokler s tabo v vesolju sem,

Vsak dan je praznik, poln energije.

Ljubezen najina neskončen je ocean,

Svet najin brezmejen, svetloba v temi.


Tvoje oči, kot skrit zaklad,

Kot diamant, bleščeč, dragocen.

Uživava v ljubezni, vsak trenutek je raj,

Ob tebi srečen sem, brez vsakega strahu.


Dokler s tabo v vesolju sem,

največje si darilo.

nič naju ne ustavi,

Vsak trenutek sanj cilj.


Najina ljubezen, kot zvezda žari,

in dokler s tabo sem,

bližina tvoja moj je dom, 

življenje harmonija.

poglej v ljubezen

Ljubezen prihaja, lepa in topla,

A tudi odhaja, zapusti srce, ko skoči čas,

Sveti kot zvezda, v noči sije,

A v srcu pušča rane in trave vpije.


Kot valovi na plaži, pride in odide,

Čustva preplavijo, a potem izpuhtijo,

Ko si srečen kot sonce na nebu zasije,

A ko odide, ostane le senca, ki tišči.


Zaklinjamo se, da traja za vedno,

A minljivost jo spremlja, to je vedno znano,

Ljubezen je kot cvet, ki raste,

A potem ovene, kot jeseni listje pade.


V srcu je dragocena, kot zaklad zakopana,

A tudi krhka, kot steklo na tleh razbita,

Z bolečino in žalostjo v duši,

Ljubezen mine, in trpljenje traja.

prazen

Bili so dnevi ko sem želel živeti

včasih bi moral ostati

vedno bi moral živeti

a nekaj v tem svetu me drži da sem 

karkoli naredim sem sam

ne razumem ali sem izgubuljen

brez kontrole čeprav želel bi leteti

sonce topi mi krila

kriv sem

letel bi 

a sam s sabo ne zmorem

premajhen

da s bi sonce nosil zate

in sence trpel

pridi

videla bova

užig rakete.





V enem dnevu

O pozdravljen lepotec, kako je lep dan
a petek je že, fuf kak je zaspan
malo je dolgčas, vsak dan je isti,
ne hvala, ni hladno, prihajajo obiski

nič ne slišim, glasna je glasba
nič ne vem, kak sva plesala
nit' ni važno, vroče se gledava 

#a bova izvedla ta sex

A zajtrk da sva imela?
vsaj dolgo nisva trpela.
ampak glej bilo je vroče,
kmalu sem prišel

Včasih pozabljam včasih ponavljam
hlače, besede, 

Včasih izgubljam, včasih zapravljam
čevlje, ideje

povej, a si videl kdo jih je vzel
iz najine noči odšel vesel

večerjo, ki sem jo pripravil včeraj
nobenem ne bom povedal.

A veš tisto včeraj, kje sem že bil
ampak kje si bil ti ? 
A res, bil si tam ? 

Zgledaš nekam znan
Pojdi domov
preveč sem zaspan. 



Grdi, smotani in zli,

vse dni strašijo me v snu,

kot senca spremljajo me vsi,

ko hodim čez temačni klanec tu.


Njihovi obrazi so grozni,

vsak pogled me zmrazi,

a tihi koraki kot zvonovi,

me preganjajo po stopnišču.


Kdo so ti duhovi prekleti,

ki se igrajo z mojo glavo,

zakaj se vedno vračajo z vetri,

da me ženejo v skušnjavo obupno 


Morda so moje lastne sence,

ki jih ustvarjam s svojim strahom,

in v sebi nosim kot spoznanje,

da z zanosom v ogledalo gledam.


A vendarle, ko se ozrem nazaj,

pogledam vase z jasnimi očmi,

vem, da so grdi, smotani in zli,

prikaz, ki me več ne bo strašil. 

All of you, get the **ck out

Verse 1:

For centuries I have fought and waged

Against armies unkillable, unphased

Relentless in their quest for power

With every victory, their numbers devour


Chorus:

But now I've found a love so strong

It gives me strength to carry on

Through battles, thievery, and strife

Together we'll live, share every moment of life


Verse 2:

I used to worry about thieves and bandits

Now I have love to protect and stand with

Two worlds we come from, make one universe

Bound by a love that will never disperse


Chorus:

But now I've found a love so strong

It gives me strength to carry on

Through battles, thievery, and strife

Together we'll live, share every moment of life


Bridge:

Don't allow yourself to be blindsided by love

It can be a weapon or a healing glove

Choose wisely, for it can make or break

But with the right one, you'll never mistake


Chorus:

But now I've found a love so strong

It gives me strength to carry on

Through battles, thievery, and strife

Together we'll live, share every moment of life


Outro:

Until one of us is a part of the night sky

We'll cherish every moment and never say goodbye

Love may not be able to conquer all

But it gives us the courage to stand tall. 

The MMM ah pff song WOWS

Do you jerk of

how many times a day

how many times a week


pump those number

thoose are rookie numbers


at least twice a day

wow

once in the morning

once after lunch


you know you want to

but that's not why you do it

you do it because you need to

you deal with numbers

all day long

decimals frequencies digits


Wake up people

you got to feed the beast to keep to blood flowing

its a rythm below the belt

its a prescription

if you don't you will fall out of balance

you will split your differential and tip

or even implode

walk to the bathroom 

and be stroking

thinking about

revolutions 

24/7/ thirty six five

21 42 69 


This was inspired by Wolf Of Wall Street - Mathew McConaughey


V gorah

Vsak kamen,
nekaj šepeta.
Na grebenu,
pravljica.

V vsaki dolini,
reka šumi.
Vsaka planina,
svojo zgodbo govori.

Gora polna je življenja.
Strmine oblaki barvajo.
Gora daje in vzema,
Tam planinci plešejo,

Polka na vrhovih.
odmeva tiho iz dolin.
Vetrovi božajo planjave,
Reka vztrajno obrača mlin.

Kako je lep pogled tam gor,
ko vidiš vse kar naše je.
Kako lepo živeti je,
v srcu gor Slovenije.

Trdni kakor stene same.
zremo v lepe gore naše.

Kako je lep pogled tam gor,
ko vidiš vse kar naše je.
Kako lepo živeti je,
v srcu gor Slovenije.

Ko vrnemo se v dolinico,
V senci gor se spomnimo.
Kako srečni smo lahko, 
V zavetju njih zdaj pojemo.

Kako je lep pogled tam gor,
ko vidiš vse kar naše je.
Kako lepo živeti je,
v srcu gor Slovenije.

Slovenske gore, divje in lepe,
Za njih bije nam srce.

---------------------------------------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------------------------------------
ok konec mi ni čist ok... premalo depresivna za slovenski patos.

Misel nas pogreje,
v zavetju gor naš prednik spi.

Ponosni in pokončni,
Vedoč ko duša naša odživi.
čakale nas bodo gore naše  
ko telo spokojno nam zaspi.

saj pod takšnimi vrhovi
cvet življenja nikdar ne uveni.


Oče sinu kaže dom.
Iz doline Petelin

kriči življenja dolin





Uvenel cvet

Danes misliš
da si srečen 
da se svetiš kot zlato.
A potihem se izgublja
duše tvoje sijaj.  

Ko svet pokazal bo zobe,
takrat spoznal boš 
da sanje so v pozabo šle.

Do takrat še dolga pot,
sčasoma dojameš
izgubljen je tvoj sijaj.

Ko odideš na tisto pot,
kot odlomljena veja
hodiš v pot izgubljeno

Blodil boš brez cilja v reki 
se zatikal ob bregove
v brzicah izgubljenega sveta.
se izgubljal v izkušnjah

Čeprav v mraku in v srcu mlad,
na poti si sam
uvenel kot cvet.