nekaj šepeta.
Na grebenu,
pravljica.
V vsaki dolini,
reka šumi.
Vsaka planina,
svojo zgodbo govori.
Gora polna je življenja.
Strmine oblaki barvajo.
Gora daje in vzema,
Tam planinci plešejo,
Polka na vrhovih.
odmeva tiho iz dolin.
Vetrovi božajo planjave,
Reka vztrajno obrača mlin.
Kako je lep pogled tam gor,
ko vidiš vse kar naše je.
Kako lepo živeti je,
v srcu gor Slovenije.
Trdni kakor stene same.
zremo v lepe gore naše.
Kako je lep pogled tam gor,
ko vidiš vse kar naše je.
Kako lepo živeti je,
v srcu gor Slovenije.
V senci gor se spomnimo.
Kako srečni smo lahko,
V zavetju njih zdaj pojemo.
Kako je lep pogled tam gor,
ko vidiš vse kar naše je.
Kako lepo živeti je,
v srcu gor Slovenije.
Slovenske gore, divje in lepe,
Za njih bije nam srce.
---------------------------------------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------------------------------------
ok konec mi ni čist ok... premalo depresivna za slovenski patos.
Misel nas pogreje,
v zavetju gor naš prednik spi.
Ponosni in pokončni,
Vedoč ko duša naša odživi.
čakale nas bodo gore naše
ko telo spokojno nam zaspi.
saj pod takšnimi vrhovi
cvet življenja nikdar ne uveni.
Oče sinu kaže dom.
Iz doline Petelin
kriči življenja dolin
