Večina mojega življenja ni resnična.

Nje ni vedno z njim

solze stekajo se v ocean,
nebo mu ne pomeni nič,
če je ni,
zvezde z neba ne svetijo.

bolj kot išče razlog
bolj čuti
da nori.

ker če je ni potem tud' njega ni

sivo nebo vidi črno.

če je ni
ne pomeni nič mu nič.

ker hoče biti tam kjer je in ker noče biti razvalina,
želi njeni toplini biti simpatija.

Bivša

Nočem bit nesramen,
ne zajedljiv, 
kot ona, 
vendar nima drugega obraza, 
kot tega, 
ki ga skriva za fasado 
umetnih laži.

ne morem 
izgovoriti, 
kako mi je žal, 
ne maram, 
je kot mame
najinega sina.

Zakaj v večeru

||:
pogled mu nate
skoz' solze slane
upanje in rosno jutro prebudi.

oprosti mu, ljubezen moja

mar ne ljubi te dovolj ?
kajti ne zmore dat' ti vsega
kar želel bi, da bi 'mela.

Duši ni nikoli dovolj.
Zato on vedno, vsakič znova
kot sonce v večeru umira
:||

in ti ...

Oj...
Mar mislis da ne vidim
ljubezni tvoje zaigrane
mar ne vidis da zelim
samo si tebe ?
ka(r)(j) slisim(,) ?
ljubezni neiskrene
več ne potrebujem 
naj skrije se v nič.
tudi miloščine ne
al me hočeš al me ne.
al me hočeš al me ne.

prodiram vate,
mar ne čutiš kako z brazdami posula si moje oko ?
daj nameni mi orgazem
deklica moja
mar videla nisi,
kakšne sinove, princeso imava...

oprosti mi da ne ostajam,
ko te želim objeti, te ni,
al' sem predaleč,
dlje kot sonce od tebe
al' nimam dne,
ne želim, da bi se  ne trudil
četudi ostanem dlje
raje umrem, 
kot da te zadenem v srce.

Zvezde

rad bi te prijel za roko
ti pokazal nebo, ki ni črno,
modro je, vidiš
kako globoka modrina sije skozi modrino v globine,
povsod,

kamor koli pogledaš, vidiš (zvezde)
kot luči, ki sijejo skozi,
ni črne, vidiš (zvezde)
svetijo, sijejo, skozi,
kjerkoli, vidiš
kako veter vrtinči oblake,
nad nama.
vidiš,
Kako vrti se življenje in šviga mimo oblakov.

Tako srečen sem, da lahko
vidim to čudovito magijo,
to krasno lepoto sveta.

pred nama.
vse kar sem videl,
in videl sem mnogo,
a nič tako lepega,
vsaj ne tako lepo,
kot lepo vidiš lepo ti.