||:
pogled mu nate
skoz' solze slane
upanje in rosno jutro prebudi.
oprosti mu, ljubezen moja
mar ne ljubi te dovolj ?
kajti ne zmore dat' ti vsega
kar želel bi, da bi 'mela.
Duši ni nikoli dovolj.
Zato on vedno, vsakič znova
kot sonce v večeru umira
:||
